Cerkev sv. Jožefa
Na južnem robu naselja Stari trg ob Kolpi, nad dolino Kolpe, se nahaja cerkev sv. Jožefa. Največja belokranjska katoliška cerkev je primer nepremične kulturne in sakralne stavbne dediščine, poznane po vsakoletnih velikih jaslicah z unikatnimi figurami predvsem iz lesa, ročno izdelanem prtnim vezenem okrasju in lesenih klopeh, v stranice katerih so izrezljane podobe svetopisemskih oseb.
Je osrednji sakralni in zgodovinski spomenik Poljanske doline, katerega pomen presega zgolj versko funkcijo, saj označuje eno najstarejših farnih središč v tem delu Bele krajine. Župnija je bila tukaj ustanovljena že leta 1248, kar potrjuje tudi prva pisna omemba cerkve, takrat še kot cerkve sv. Križa. Ta je bila verjetno povezana z bližnjim gradom Poljane, ki je bil v lasti Turjaških kot fevdnikov oglejskega patriarha. Istega leta je patriarh Bertold patronat nad cerkvijo podelil grofu Hermanu Ortenburškemu, pozneje pa je cesar Friderik III. Habsburški konec 15. stoletja župnijo priključil novomeškemu kapitlju. O spremembi patrocinija ni natančnih podatkov; Valvasor cerkev še omenja kot cerkev sv. Križa, medtem ko se sredi 18. stoletja že pojavlja kot cerkev sv. Jožefa oziroma sv. Družine.
Obstoječa cerkvena arhitektura je predvsem rezultat obsežne prenove in posvetitve leta 1632, ko je dobila značilno baročno triladijsko zasnovo. Arhitekturo sestavljajo prezbiterij kvadratnega tlorisa s posnetimi vogali, podolžna triladijska ladja s stranskima kapelama, zvonik, prislonjen pred vhodno fasado, ter velika zakristija ob prezbiteriju. Kljub enotni baročni podobi so v stavbi ohranjeni tudi sledovi starejših faz: v levi stranski kapeli so na kratkih stranicah še vidni zazidani, rahlo zašiljeni okenski odprtini, ki pričata o starejši, verjetno gotski zasnovi.Velik oltar, ki je v osnovi še iz 18. stoletja, je bil predelan verjetno okoli leta 1901. Takrat je dobil tudi kipe sv. Družine, ostali kipi so še baročni. Baročen je tudi kip križanega Kristusa v eni od stranskih kapel. V eni od stranskih kapel stoji baročen kip križanega Kristusa, ob njem pa kulise Božjega groba iz konca 19. oziroma začetka 20. stoletja. V drugi kapeli se nahaja oltar sv. Mihaela, ki kaže izrazite neorenesančne slogovne prvine. Notranjščina deluje kot enoten in prostorsko skladen baročni prostor, kjer vitki stebri s kapiteli delijo ladjo na tri razmeroma ozke in visoke dele. Ti stebri nosijo obočni sistem visečih čeških kap, medtem ko je prezbiterij obokan s kupolo. Posebno poudarjen element notranjščine je tudi pevski kor, ki sega v prostor in ga nosijo monumentalni kamniti stebri.
