Stari trg ob Kolpi – vas
Stari trg ob Kolpi, eno od krajevnih središč v Beli krajini, predstavlja največje in središčno naselje v Poljanski dolini ob Kolpi. Upravno v večjem delu pripada Oblini Črnomelj. Leži na naravnem pomolu nad levim bregom reke Kolpe, katerega robovi se strmo spuščajo proti rečni dolini, zato ima naselje izrazito razgledno lego. Trški del naselja je nepremična kulturna in naselbinska dediščina.
Stari trg je bil pomembno trško in obrambno središče, kar pojasnjujeta njegovo ime in razmeroma urejena zasnova. Naselje je zraslo na mestu starega tržišča ob sedežu župnije sv. Križa. Današnji Stari trg ob Kolpi je naslednik trga Poljane, prvič omenjenega leta 1377 v ortenburško-celjski dedni pogodbi. Njegov nastanek je povezan s srednjeveško kolonizacijo Kočevske. Zgodovinska posebnost naselja je predvsem v spremembi imena iz trga Poljane v Stari trg v Poljanah. V virih se prvič omenja 1421. leta. Obmejni Stari trg je v 15. stoletju doživel svoj kratkotrajni vrhunec in je bil (poleg Tržiča in Višnje Gore) edini trg na Kranjskem, ki se je lahko ponašal s srednjeveškimi privilegiji. Stari trg je naselje obcestnega tipa. Njegova značilna srednjeveška urbanistična zasnova in parcelacija, se vse do danes nista bistveno spremenili. Nadstropne in pritlične stanovanjske hiše so razvrščene na obeh straneh ceste. V drugi polovici 18. stoletja sta bili poleg cerkve v kraju samo dve zidani hiši, lesene stavbe so prevladovale tudi v začetku 19. stoletja. Lesen stavbni fond je bil zamenjan šele konec 19. stoletja, ko so ga nadomestila večinoma iz kamna in opeke zidana stanovanjska poslopja. Gospodarska poslopja imajo praviloma zidane hlevske in kletne prostore, zgornje etaže pa so lesene. Južni del pomola zaključuje cerkev sv. Jožefa s pokopališčem. Stavbni fond priča o tradicionalnem ljudskem stavbarstvu, ki zaradi zgodovinske pogojenosti prerašča ruralno usmerjenost kraja in okolice, pa tudi o socialni in gospodarski strukturi ter o gmotnem položaju prebivalcev in njihovem načinu življenja. Stari trg je imel stoletja vodilno vlogo v Poljanski dolini. Tu je sedež pražupnije, prvič omenjene leta 1248. V kraju je bila leta 1820 ustanovljena šola in leta 1844 pozidano šolsko poslopje. Pred drugo svetovno vojno je bil v kraju sedež občine, imel je tudi pravico do dveh letnih sejmov. Druga svetovna vojna je trg močno prizadela tako v gospodarskem kot tudi v družbenem pogledu. Industrijo, ki je vsaj delno zaustavila močno izseljevanje, je Stari trg dobil šele v 70-tih oz. 80-tih letih 20. stoletja, danes pa je naselje pod vplivom depopulacije in staranja prebivalstva.
Obiskovalec v Starem trgu najprej opazi njegovo jasno, skoraj srednjeveško zasnovo: skozi vas poteka ena glavna, razmeroma široka ulica, ob kateri stojijo enonadstropne hiše, pogosto z elementi tradicionalne belokranjske arhitekture. Stavbni fond priča o tradicionalnem ljudskem stavbarstvu, ki zaradi zgodovinske pogojenosti prerašča ruralno usmerjenost kraja in okolice, pa tudi o socialni in gospodarski strukturi ter o gmotnem položaju prebivalcev in njihovem načinu življenja. Glavna ulica se postopoma razširi in zaključi pri osrednjem prostoru z župnijsko cerkvijo sv. Jožefa, ki je tudi glavni orientacijski poudarek kraja. Naselje je ohranilo staro parcelacijo in urbanistično ureditev, kar daje občutek zgodovinske kontinuitete in urejenosti. Danes deluje kot mirno lokalno središče z izrazito kulturno dediščino, naravno privlačnostjo in omejeno, a funkcionalno infrastrukturo za vsakdanje življenje.
V vasi danes živi malo ljudi, okoli 80 do 90 prebivalcev, kar pomeni, da gre za majhno, tesno povezano skupnost. Kljub majhnosti ima naselje nekaj pomembnih ustanov in funkcij: je sedež krajevne skupnosti, ima osnovno šolo, župnijo (cerkev sv. Jožefa in cerkev sv. Andreja), pokopališče ter tradicionalno prostovoljno gasilsko društvo z dolgo zgodovino. Te ustanove predstavljajo jedro družbenega življenja.